Tudi v intenzivnih jablanovih nasadih, kjer ni škrlupa, zaradi obilnih padavin ne priporočamo preveč raztegovati presledkov, saj bo to vplivalo na obstojnost jabolk v skladišču oziroma hladilnici. Zato za ta škropljenja priporočamo zlasti uporabo kaptana oziroma merpana, še posebej pa euparena. Presledki naj ne bi bili daljši od 12 do 14 dni.
Zadnje dni imamo kar dovolj močan ulov metuljčkov jabolčnega zavijača, kar kaže na ponovno nevarnost za črvivost plodov. Po 5. avgustu bi zato priporočali še enkrat škropljenje z dotikalnimi insekticidi, kakor so zolone liq., reldan, basudin oziroma diazol. Vsi omenjeni gredo tudi v integrirano varstvo. Zadnja dva bi imela prednost zlasti v nasadih, kjer je problem ameriški kapar.
Letošnja vegetacija je v primerjavi z normalnimi leti precej naprej in so nekatere sorte dosegle že stadij C3 -D (Idared, Jonagold)..Zanimivo pa je, da razvoj škrlupa in dozorevanje zimskih trosov (askospor) v odpadlem lanskem listju ne spremlja razvoja jablan. Po naših opazovanjih lahko za Maribor trdimo, da zimski trosi (askospore) še niso dozoreli in lahko računamo z dozorevanjem šele po bolj zaznavni otoplitvi.
Tudi pojav jablanovega cvetožera je za zdaj še sorazmerno šibek in je najti malo ubodov od hroščkov, čeprav smo nekaj jajčec našli že pred zadnjo ohladitvijo. Hladno vreme ovira tudi cvetožera v razvoju.
Ne glede na to menimo, da bo v naslednjem tednu približno od 1. aprila naprej vseeno treba jablane in hruške poškropiti, kjer so težave z ameriškim kaparjem in s cvetožerom v nasadih ob gozdu. Za škropljenje v integriranem varstvu priporočamo 2 do 3 % BELO OLJE ali FRUTAPON, kar bo delovalo tudi do neke mere proti jajčecem rdeče sadne pršice in listnih uši. V nasadih ob gozdu, kjer je jablanov cvetožer večji problem, bi kazalo mineralnemu olju dodajati 0,2 % BASUDIN ali THIODAN, ali pa uporabiti 0,75 % FOLIDOL OLJE ali 0,5 % OLEOULTRACID, ki ju sicer v integriranem varstvu pogojno dovoljujemo, res pa je, da ju ne vidimo prav radi.
Čeprav škrlup zaostaja v razvoju, vseeno menimo, da bi prej omenjenim pripravkom kazalo dodajati še kakšen bakrov fungicid (0,5 % KUPROPIN ali CUPRABLAU Z ali KUPRO ali 0,35 % CHAMPION in podobne) za splošno dezinfekcijo, mogoče pa tudi že za učinek proti zgodnjemu škrlupu (mogoče tistemu, ki je prezimil na vejicah). Pri hruškah bi bilo priporočljivo uporabiti oljne pripravke, dodajati pa BASUDIN le tam, kjer je problem ameriški kapar in dodajati tudi bakrove pripravke.
Nasvete pripravlja SVETOVALNA SLUŽBA ZA VARSTVO RASTLIN pri Kmetijskem zavodu Maribor.