LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine je kot partner sodeloval v projektu Bukovniško jezero – prebujajoča se lepotica, ki ga je sofinanciral program Phare (čezmejno sodelovanje Slovenija/Avstrija 2003 – Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj).
Predmet sodelovanja je bil podrobnejša terenska inventarizacija izbranih živalskih vrst in skupin v Bukovniškem jezeru in potoku z neposredno okolico s predlogom za spremljanje stanja (monitoring) in izhodišči za upravljalski načrt (vključno s predlogom conacije za posamezne vrste s seznama evropsko pomembnih vrst). Obravnavali smo naslednje živalske skupine: sesalci, ptiči, dvoživke in plazilci, ribe, vodni nevretenčarji (kriterij za nabor vrst je bil predvsem pomembnost za presojo kakovosti vodnega ekosistema in vode). V teh okvirih smo posebno pozornost namenili evropsko pomembnim vrstam s prilog Habitatne direktive in Ptičje direktive, zlasti kvalifikacijskim vrstam za območje Natura 2000 Goričko (Goričko je tudi IBA – Mednarodno pomembno območje za ptiče).
Cilj projekta je dvig informiranosti in sprememba odnosa lokalnega prebivalstva (predšolske in šolske mladine, lastnikov in uporabnikov kmetijskih/gozdnih zemljišč, podeželskega prebivalstva) ter turistov, ki gravitirajo k Bukovniškemu jezeru, do naravnih vrednot in ohranjanja narave. Raziskati smo želeli vsaj bistvene elemente biotske raznovrstnosti in jo ovrednotiti, pokazati možnosti za sonaravni turizem, kmetijstvo in gozdarstvo v luči izboljšanja kakovosti življenja na podeželju. Z (1) načrtom interpretacije območja Bukovniškega jezera kot naravne vrednote v sklopu Krajinskega parka Goričko in območja Natura 2000, (2) ureditvijo informacijskega središča, (3) pripravo predstavitvenih vsebin za posamezne ciljne skupine na različnih medijih, (4) pripravo in izvedbo promocijskih kampanj za Naturo 2000 (npr. astronomski tabor mladih, akcija reševanja dvoživk pri spomladanskih selitvah) smo želeli doseči vsakega posameznika in vplivati na njegov odnos do narave in naravnih vrednot.
Namen projekta je bil tudi pokazati sprejemljive oblike turizma in rekreacije, ki ne ogrožajo habitatov Bukovniškega jezera in evropsko pomembnih vrst ter vzpostaviti vzajemno komunikacijo med upravljavci območja in zainteresirano javnostjo. Zaradi pomanjkljivih podatkov o biodiverziteti območja Bukovniškega jezera in potoka Bukovnice je bila za uresničitev teh ciljev najprej potrebna (5) poglobljena inventarizacija posameznih pomembnih rastlinskih in živalskih vrst na projektnem območju. Pri terenskem delu, katerega podlaga je bil pregled študij, ki so bile na tem območju že opravljene, smo naleteli na težavo, ki je v veliki meri spremenila potek dela: izredno slabo kakovost vode v Bukovniškem jezeru, ki je posledica dolgoletnega procesa evtrofikacije. Takšen rezultat močno omejuje nadaljnje načrte gospodarjenja z jezerom; še več, omejuje tudi obstoj in razvoj biodiverzitete tega območja, ki je podlaga za razvoj turističnih dejavnosti v občini in na širšem območju KP Goričko.